Pasijonske jaslice 2023

Začetki postavljanja pasijonskih jaslic segajo v baročni čas. Kristjani v srednji Evropi so se na ta način želeli čimbolj približati Jezusovemu trpljenju. Z uprizoritvijo pasijona v jaslicah in z željo, da bi ljudje odrešenje doživeli bolj osebno, so začeli s prvimi postavitvami pasijonskih jaslic v cerkvah.

Pasijonske jaslice so najbolj razširjene v nemško govorečem prostoru, poznajo jih tudi v Italiji, vse bolj pa tako priljubljene tudi med Slovenci.

Pasijonske jaslice sledijo evangelijskemu časovnemu redu od cvetnega tedna do vstajenja: Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, umivanje nog pri zadnjem večeru, postavitev evharistije, molitev na vrtu Getsemani, Jezusova obsodba, bičanje, krvavi pot na Oljski gori, križanje, prazen grob in vstajenje.

Leopold Grčar pravi: »Če je namen jaslic prebuditi v ljudeh vero in zaupanje v neskončno Božjo usmiljeno ljubezen, kaj je potem učinkoviteje, kakor poglobiti se in zazreti v Jezusovo trpljenje od Betlehema do Kalvarije! K temu nam učinkovito pomagajo božične jaslice, še veliko bolj pa postne ali pasijonske jaslice, ki nam želijo predstaviti Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje.«

S prvo postavitvijo pasijonski jaslic v Kranju se ponudi vsaki priložnosti posamezniku, da vzpostavi bolj intimen odnos z Jezusom ter ob jaslicah poglobi svojo vero.