Začetki postavljanja pasijonskih jaslic segajo v baročni čas. Kristjani v srednji Evropi so se na ta način želeli čim bolj približati Jezusovemu trpljenju. Z uprizoritvijo pasijona v jaslicah in z željo, da bi ljudje odrešenje doživeli bolj osebno, so začeli s prvimi postavitvami pasijonskih jaslic v cerkvah. Te jaslice so najbolj razširjene v nemško govorečem prostoru, poznajo jih tudi v Italiji, vse bolj pa so priljubljene tudi med Slovenci. Sledijo evangelijskemu časovnemu redu od cvetnega tedna do vstajenja: Jezusov slovesni vhod v Jeruzalem, umivanje nog pri zadnji večerji, postavitev evharistije, molitev na vrtu Getsemani, Jezusova obsodba, bičanje, krvavi pot na Oljski gori, križanje, prazen grob in vstajenje.
Leopold Grčar pravi: »Če je namen jaslic prebuditi v ljudeh vero in zaupanje v neskončno Božjo usmiljeno ljubezen, kaj je potem učinkoviteje, kakor poglobiti se in zazreti v Jezusovo trpljenje od Betlehema do Kalvarije! K temu nam učinkovito pomagajo božične jaslice, še veliko bolj pa postne ali pasijonske jaslice, ki nam želijo predstaviti Gospodovo trpljenje, smrt in vstajenje.«
S prvo postavitvijo pasijonski jaslic v Kranju leta 2023 se ponudi priložnost posamezniku, da vzpostavi bolj intimen odnos z Jezusom in ob jaslicah poglobi svojo vero. Jaslice smo postavili na premični podest, na katerega smo pritrdili figure in makete. Dodali smo LED-osvetlitev s senzorjem gibanja.
Za postavitev pasijonskih jaslic ne potrebujemo dodatnih priprav.
